Deževna epizoda Zemlje: brez prestanka deževalo več kot milijon let

Večkrat rečemo, da v današnjih časih vreme prav ponori, ampak na Zemlji je bilo nekoč še veliko huje. Govorimo o preteklosti, ki sega kar 233 milijonov let nazaj, in o "predhodnici" Zemlje, Pangei, ko je bilo kopno še ena sama celina.

Geologi so v prejšnjem stoletju odkrili, da je na našem planetu tedaj neprestano in brez prestanka deževalo kar milijon let, morda celo več.

To je bil čas, ko so vulkani nenehno bruhali, morja so se umikala in znova vračala, na obzorju pa so se šele začeli izrisovati prvi obrisi Alp in Karpatov, Kavkaza, Himalaje, Apeninov, Atlasa in drugih velikih gorovij.

Geologi domnevajo, da je do povečanja vlažnosti prišlo prav zaradi pogostih vulkanskih izbruhov. Nastopilo je namreč globalno segrevanje, vse toplejše morje pa je z intenzivnim izhlapevanjem ustvarjalo dodatno vlago v ozračju. Tako je dolgotrajno sušno obdobje dolgotrajno zamenjalo deževje, ki je trajalo vsaj milijon let.

To obdobje imenujemo karnijska pluvialna epizoda in gre pravzaprav za začetek sveta, kakršnega poznamo danes. Gre za enega ključnih trenutkov v biološki zgodovini Zemlje.

Globalno segrevanje je tedaj vplivalo na ves živi svet, vrste so izumirale, pomanjkanje kisika v oceanih je volivalo vse večjo zakisanost tal. Ekološka podoba planeta se je začela torej spreminjati. Na drugi strani pa so drastične podnebne spremembe in dolgotrajno deževje omogočili razvoj in raznolikost nekaterih skupin organizmov, med drugim dinozavrov, želv, kuščarjev, krokodilov ...

Zemljina "deževna epizoda" v resnici ponuja izjemen vpogled v razvoj in prilagodljivost življenja na našem planetu, obenem pa znanstvenike tudi skrbi. Jasno se namreč kaže, da sodobni človek spreminja Zemljo veliko hitreje, kot to počne narava sama.